Termotrade d.o.o.

Plin


K sestavnim delom plinske inštalacije prištevamo zunanji plinovod, hišni priključek, plinsko cevno omrežje v notranjosti, plinska trošila, gorilnike in dimnik. Plinsko napeljavo mora namestiti pooblaščeni projektant v skladu s standardi in predpisi.

Zunanji plinovod

Zunanje plinsko omrežje je do stavbe lahko speljano pod zemljo ali na prostem. Če se odločimo za potek zunanjega plinovoda na prostem, moramo cevi zaščititi pred zunanjimi vplivi (vremenskimi in mehanskimi). Iz tega razloga je pogostejši način speljevanja zunanjega plinovoda pod zemljo, v globini do dveh metrov. Plinske cevi morajo biti izdelane iz posebnih materialov (PE ali jekla).

Hišni priključek

Osnovna naloga plinskega hišnega priključka je povezovanje zunanjega in notranjega plinskega omrežja. Zaključi se pri glavnem zapornem organu (požarni pipi), s katerim odpiramo in zapiramo dovod plina v zgradbo. Požarna pipa mora biti na vidnem mestu in jasno označena.

Notranja inštalacija

Cevi plinske inštalacije so v notranjih prostorih lahko nameščene nad ali pod ometom. Cevi morajo biti iz bakra ali jekla in obarvane z rumeno barvo. Ne smejo biti speljane po požarnih stopnicah. Za merjenje porabe plina uporabljamo plinomere, ki morajo biti nameščeni v suhih prostorih in dostopni za odčitavanje. Izbiro in namestitev plinomera ter potek hišnega priključka nam določi distributer plina.

Zaključek

V primeru, ko se plinska instalacija vgrajuje kasneje, na primer nekaj let po izgradnji objekta, je potrebno posvetiti posebno pozornost medsebojni usklajenosti plinske in električne instalacije. Upoštevati je potrebno tudi predpise, ki urejajo združljivost z ostalimi hišnimi instalacijami. Zaradi neupoštevanja predpisov oziroma ukrepov za izenačevanje potenciala in katodno zaščito, lahko nestrokovno izvedena plinska instalacija povzroči poškodbe oziroma onemogoči zanesljivo in varno oskrbo s plinom.